nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Od svoje prve, revijalne objave (1947) in prve knjižne (1955) se je nezamenljivo utrjeval in že zdavnaj dokončno utrdil v slovenski kulturni zavesti kot pisatelj z izrazito samosvojo fiziognomijo; po slogovnem razkošju ga kritika sicer umešča v bližino njegovega sorojaka, celo sokrajana,, toda, ki se te bližine ne brani, ostaja suverena, le s samim sabo, iz knjige v knjigo primerljiva osebnost.
Z enako lahkoto se giblje v svojih zgodovinskih romanih ( Predjamski, 1978; Krtov kralj, 1987; Na rožnatem hrbtu ribe faronike, 1999) kot v »zgodbah« iz naše sedanjosti, praviloma z živimi koreninami v bližnji preteklosti (Vseenost, 1972; Opomin k čuječnosti, 1997; Sij s kačjih rid, 2004; in nekatera druga besedila), kajti pisatelj tudi sicer zavestno in nemoteče ruši navidezne zamejenosti zgodovinskih časov in dogodkov, ob spoznanju namreč, da je v človeškem življenju, v sami naravi človeka, veliko stalnic, tudi značajskih, domala genskih nespremenljivk, ki jih različnost
zunanjih dogodkov samo različno barva in izmenoma izraziteje poudarja. Tudi maliči in ubija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani