nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Niti leto dni še ni od izida njegovega zadnjega romana Sij s kačjih rid.
Od svoje prve, revijalne objave (1947) in prve knjižne (1955) se je nezamenljivo utrjeval in že zdavnaj dokončno utrdil v slovenski kulturni zavesti kot pisatelj z izrazito samosvojo fiziognomijo; po slogovnem razkošju ga kritika sicer umešča v bližino njegovega sorojaka, celo sokrajana,, toda, ki se te bližine ne brani, ostaja suverena, le s samim sabo, iz knjige v knjigo primerljiva osebnost.
Z enako lahkoto se giblje v svojih zgodovinskih romanih ( Predjamski, 1978; Krtov kralj, 1987; Na rožnatem hrbtu ribe faronike, 1999) kot v »zgodbah« iz naše sedanjosti, praviloma z živimi koreninami v bližnji preteklosti (Vseenost, 1972; Opomin k čuječnosti, 1997; Sij s kačjih rid, 2004; in nekatera druga besedila), kajti pisatelj tudi sicer zavestno in nemoteče ruši navidezne zamejenosti zgodovinskih časov in dogodkov, ob spoznanju namreč, da je v človeškem življenju, v sami naravi človeka, veliko
stalnic, tudi značajskih, domala genskih nespremenljivk, ki jih različnost zunanjih dogodkov samo različno barva in izmenoma izraziteje poudarja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani