nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Iz gozda se stvari vidijo drugačne, iz gozda pride kot drug človek, v gozdu se vse njene želje, hrepenenja, izkušnje transformirajo v umetniško obliko. Hkrati pa se gozd v njeni poeziji razrašča tudi skozi obliko; pesmi se namreč začnejo kot kaos in gredo v smeri kristalizacije, v čisto in urejeno obliko (»Iz temnega zelenja, od sonca presvetljenega/kipi gozd kakor podvodna katedrala/medlo razsvetljena v nežnih zamolklih barvah ...«). Gozd je element, v katerem se zrcali vsa lirska čistost, lepota in resnica, je prostor meditacije in transcendence hkrati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani