nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Najbolj avtentično so ta svet pokazali tisti, ki so - kot na primer Tomizza, Madieri ali Miglia, če naštejem samo nekatere - brez obotavljanja in brez mržnje pripovedovali o drami, ki jih je razjedala, pri tem pa izhajali iz dejstva, tako kot njihovi slovanski kolegi, da ne gre za spomin, ki bi bil ločen, temveč je skupen.
Ustvarjalni spomin je svoboda, tudi pred obsedenostjo z žalostnimi dogodki, ki se jih spominjamo: »Odvrzi svojo bolečino in svoboden boš,« pravi Rebekka v Ibsnovem Rosmersholmu. Spomin pa seže naprej; s seboj nosi preteklost, vendar zato, da bi jo obranil pozabe, tako kot poberejo ranjene in mrtve, ki so ostali po bitki, da bi jih pripeljali v tisto domovino in v tisto rojstno hišo, ki jo vsak, kot pravi, v svojem domotožju vidi v otroštvu, v resnici pa je v prihodnosti, na koncu potovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani