nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V košarico na drugi strani tehtnice lahko postavimo ekstremna in hvalabogu tudi osamljena pisatelja Maartena van den Brinka iz Nizozemske, za katerega je vztrajanje pri svojem (majhnem) jeziku terorizem, njegovo umiranje pa nekaj povsem drugega kot izginotje hrčka ali ptiča dodo (»Oboje ima nekaj tragičnega. Toda izginule živali so nenadomestljive, medtem ko je jezik samoumevno nadomeščen.«) in-Philippeja Toussainta iz Belgije: »Kraji, v katerih se gibljejo in razvijajo junaki mojih knjig, so karseda evropski, stanovanja, v katerih živijo, so evropska, hoteli, kjer prenočujejo, so evropski ... Tako v življenju kot v svojih knjigah sem torej pluralistični in nomadski Evropejec, ki se z užitkom poigravam s pestrostjo jezikov in kultur, ki je značilna za Evropo, in se povsod - ali nikjer, kar je pravzaprav isto - v Evropi počutim doma, tako v Bruslju kot v Parizu, Londonu in Benetkah, v Madridu in Berlinu.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani