nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
»Podoba, in dan je rešen,« mi je svoj življenjski credo večkrat zaupal prijatelj L., in ko se danes prikaže in si prvikrat letos stisneva dlan, vem, da bo tudi tokrat natančno tako. Kmalu bo dve leti, kar sta se najini poti tesneje sešli: februarja 2003 sem povlekel eno svojih najbolj srečnih uredniških potez in ga povabil za osrednjega sodelavca pri knjigi, ki sva jo potem izdelovala devet mesecev in je izšla ob stoletnici rojstva Kosovela ter naletela na sprejem in odjem, o kakršnih si nisva upala sanjati niti v najbolj evforičnih trenutkih; »Ikarjev sen« je ravno pred dnevi, le leto po izidu, doživel četrto izdajo, in to v nakladi, orjaški tudi za neslovenske razmere! Ob poklicnem, strokovnem sodelovanju (ki je bilo zgledno, brez sence prestižnih primesi, scela usmerjeno v »skupno stvar«) sva se tudi človeško zbližala in družno ugotovila, kako lepo je, da se v najinih letih še lahko naplete novo prijateljstvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani