nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Pes, ki sem se ga sprva bal, me brezbrižno pusti mimo. In tako naprej: kaj bo šele čez mesec, dva, ko bo narava zaživela in se bo cvetje na travnikih, vrtovih, gankih in oknih košatilo v znanih, a vendar vsakokrat drugačnih razpostavah (da o bujnih sočivnjakih niti ne govorim) in bodo sprehodi tod okrog še bolj barviti in hkrati, ob visokem sosedstvu Julijcev in na drugi strani Karavank, enako energetsko polni... V bližnjem Zasipu je pred dobrimi sto leti službovala pesnica () in z Bleda so jo obiskovali, Prijatelj in zlasti, ob čigar smrtno postelj v ljubljanski Cukrarni je potem tudi prihitela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani