nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ko je prvič predstavljala predlog splošnih pogojev (na prvem kongresu založnikov), je skupina izpostavila predvsem red, posredno nižje cene in konkurenco med prodajnimi potmi, ki naj bi sledili uvedbi enotnih cen, njihovi poslušalci (predvsem iz vrst založnikov) pa so omahovali med sumničenji, da so pravila pripravljena za večje in močnejše založnike, da bi morali prej spregovoriti o enotni ceni rabatov itd., predsednica Društva slovenskih založnikov, je v decembrskih Književnih listih zapisala, da »knjigarne ne morejo biti zgolj vitrine knjižnih novosti, nakup pa poteka tam, kjer je ponudba ugodnejša. Nedvomno bo enotna cena pripomogla k večjemu nakupu knjig v knjigarnah in obdržala pri življenju marsikatero lokacijo, ki bi v kaotičnih razmerah storila žalosten konec.« Toda za njenimi pojasnili se je vsul plaz usodnih besed o posledičnem zmanjševanju števila malih založnikov, manjših nakupih v splošnih knjižnicah in podobnih zankah novih uzanc, ki naj bi bile napisane
predvsem »na kožo« knjigarn.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani