nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Kakor njegovi stavki imajo tudi Šeligove novele, drame in zadnji veliki tekst Izgubljeni sveženj, ki mu lahko rečemo roman, pa še to pogojno, komplicirano strukturo, vsako branje terja zahtevnega, odprtega bralca, ki je pripravljen slediti njegovim zavojem in krivuljam, se spuščati v podzemlja in vsakršna onostranstva.
In tudi njegova zadnja knjiga, Lahkotne menipeje, ki jo bomo kmalu brali v izdaji Nove revije, večkrat mi jo je omenjal, knjiga, s katero je hotel biti lahkoten, a hkrati zajedljivo satiričen, kakršen je znal biti, ni povsem enostavna. Izbral si je redko zvrst, ki jo je literarna teorija poimenovala po grškem piscu Menipu in ki jo v različnih oblikah najdemo pri Cervantesu, Dostojevskem in Bulgakovu. Šeligove menipejske satire so čudna zmes ostrega slikanja novodobne slovenske povzpetniške in vsakršne bebavosti, družbene groteske in nepričakovanih zasukov v fantastiko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani