nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ampak me je že takrat in pozneje ravno tako begala vprašalna oblika tega stavka, ta je govorila nekaj drugega, v njej je bilo neko nejasno sporočilo, ki ga še danes nisem do kraja razvozlal. Kaj pa sprašujeva to uro, kaj sva jo spraševala, rano uro, zanj, zame, za naju rojeno, kaj nam hoče povedati njena pohorsko živozelena svežina, hudirjev smrad minule noči, razmazano rumenilo jajc na krožniku? Sprijaznil sem se z mislijo, da piše take stavke, ki jih ni treba takoj razumeti, ki so ravno zato takšni, kot so, da potem hodijo za tabo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani