nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Saj, pomislim, kot že nekajkrat v teh krajih, kadar sem se rahlo vzpel: morja imamo malo, ampak vidi se ga, čeprav ne našega, od marsikje... Nato po tankem, a skorajda nedotaknjenem snegu - na Primorsko moram priti, sredi zime, da prvič v tej sezoni stopam po njem! - do lokalne znamenitosti (v nastajanju): iz dna vrtače se vije »suhi zid« v obliki polžje lupine, ki jo bo, kot kaže kup kamenja okrog, prizadevni postavljalec kmalu dopolnil še s prebivalčevo glavo in rožičkoma, ki naj bi molela v zrak v skladju s sončnima obratoma. Nekaj milo čarobnega se nas dotakne v vedrem in spokojnem dnevu (v megli in ob pišu burje bi bil občutek najbrž drugačen, malone srhljiv) in sklenemo, da se vrnemo pogledat, ko bo nenavadna živalca dozidana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani