nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
spregovarja z ostro neposrednostjo, ki obenem gradi podpomene; vse v predstavi teče, a tudi odteka nekam mimo, približno tako, kot naganja v drnec obcestni tekoči trak, na katerem se akterji (kot na točki diferenciacije) bolj ali manj usklajeno srečujejo in si uhajajo.
Jenkijevski navadnež slovenskih korenin, epski nostalgik s holivudsko toniranim spominom (unclesamovska figura v izvrstni kondiciji), se poda v domovino, ki se zdi bolj idilični minimundus kot Zahod (vsi ostali so to že ali to želijo postati). Hrepenenjski motiv, vžgan v genotip slovenske duše, pa se obnese samo pri tistem, ki stvarnega stanja stvari ne pozna - protiutež kavboju so v predstavi trije arhetipski slovenčki, politik (), poslovnež () in povprečnež, ki brez funkcije-vez-poznanstev živi od danes do jutri ().
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani