nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ne more biti naključje, da so se v kratkem času namnožili naslednji naslovi: Kdo je kdo v antiki - mitologija, zgodovina, umetnost (dopolnjen priročnik srbskega klasičnega filologa Vladete), oba Ovidova prispevka k ljubezni, Umetnost ljubezni in Zdravilo za ljubezen v prevodu, Senekova Pisma prijatelju in njegovi spisi O srečnem življenju in druge razprave, ki jih je izbral in prevedel (deli, kamor hodim iskat modrosti starega Rima), pa Tacitov Pogovor o govornikih, Agrikolo in Germanijo, Plutarhovi zbrani življenjepisi, za katere je poskrbel (zanimivo: DZS, ki ne razmetava denarja za beletristiko, je začela novo antično zbirko Muzajon). Tu so še Spomina vredna dejanja in besede, izbor iz vseh devetih knjig, malo znanega moža, ki pa je bil v srednjem veku in renesansi eden najbolj priljubljenih antičnih piscev. Zbornik Antika za tretje tisočletje, ki ga je lani izdalo Društvo za antične in humanistične študije Slovenije (uredila Maja in), pa je ob vsem tem knjižnem vrvenju najbolj
tehten dokaz, da oživljen interes za antiko ni samo posledica tranzicijskih ali popkulturnih banalij, ampak tudi saturnalij elitne kulture.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani