nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Po izkušnjah, ko so sodelavci v muzeju na predlog, naj naredijo izbor predmetov, ki so po njihovem mnenju nosilci slovenske istovetnosti in so se na teh seznamih znašli bolj ali manj isti predmeti (avba, pisanica, čipka, korant, panjske končnice, bloške smuči ...), je povabila evropske muzeje, naj na enak način predstavijo svojo nacionalno identiteto.
V povabilu, ki ga je razposlala maja 2003, je zapisala tudi: »Kot enega vsebinskih imenovalcev za vaše razstave ne predlagam znanih možnih skupnih evropskih tem, kakršne so na primer: rojstvo, smrt, otroštvo ipd., temveč vsakokratne razstavne zgodbe o izbranem (identifikacijskem) simbolnem predmetu francoske, italijanske, avstrijske, švicarske, madžarske ... in druge etno-dediščine (kakršni so na primer za Nizozemsko cokle, mlin na veter, za Madžarsko pastirski plašč ...), ki bi bil razstavljen v razponu med nekdanjo rabo v stvarnem kontekstu tradicijske kulture in sodobnimi pojavnimi oblikami; med
novodobno rabo in izrabo; med etno-mitom o nacionalni izjemnosti posamezne kulturne sestavine in zadevnimi znanstveno utemeljenimi potrditvami ali primerjalno dognanimi drugačnimi spoznanji.«
Odziv je bil velik in od prvotno sedemnajstih prijavljenih muzejev jih je svojo zavezo izpolnilo trinajst.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani