nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V ureditvah, ki spoštujejo nedotakljivost svobodne vesti, morata biti ti vprašanji ločeni, razen na točki mere kot meje, na kateri je celo obvezno s silo poseči v vedenje ljudi, s čimer se kako-biti podredi in omeji z imperativom kako-delovati. Ob tem je zanimivo, da »tradicionalnih« etik Aristotela, Kanta in Lyotarda - med katerimi so dejansko izjeme in razlike - ne zavrže, ampak se do njih, kot pravi, »vede kritično-dopuščajoče«; tradicionalne etike, pravi, lahko dopuščamo, če nam odgovarjajo na vprašanje kako-biti, in jih zavračamo, če je ta kako-biti obtežen z metafizičnimi odgovori na vprašanje, kaj-pomeni-biti-človek. poskuša tako vsako »tradicionalno« etiko posebej ožeti metafizike do te mere, da bi v čistem kozarcu ostal le jasen nagovor biti: če bi torej Kantov kategorični imperativ odcepili od defektnosti človeka, zaradi katerega imperativa ni mogoče izpolniti, bi ostalo staro zlato pravilo: ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da tebi storijo drugi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani