nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Zdi se, da je na delu bolj posnemanje modela, stripov za mularijo, v katerih mora očitno brizgati kri in kjer morajo biti dobri in zli do konca zaostreni; stripi so pretežno črno-beli, ne samo po tehniki, tudi po karakterizaciji. Ravno to učinkuje nekoliko naivno, kot da bi bila proza pisana za imanentni svet njegovih literarnih junakov, ki bi zdaj brali »stripe«, samo brez slik - pa ne mislim, da so stripi šund kar počez, samo medmedijska korespondenca brez učinkovite subverzivnosti se hitro zvrne v apologetsko potrjevanje in praznjenje modela.
Res pa je, da morda Hevimetala sploh ne smemo brati tako zelo zares; po skrajnih solipsističnih izpeljavah metafikcije v prejšnjih desetletjih, po brutalnosti kakšnega Ellisovega Ameriškega psiha, po dodatnem načenjanju ontološkega statusa literarnih oseb in podobnem je postalo jasno, da ni več mogoča provokativnost, da je vsak odpor literature naiven in neobvezen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani