nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Branje tako intonirane proze seveda ni preveč zabavno početje, vznemirjajo pa nianse in podtoni, ki jih v na videz preveč razčlenjeno pripoved vnaša avtor, ki mu očitno nikjer ne gre za ceneno moraliziranje, ampak poskuša vsaj nakazati, kaj je bilo tisto, kar je tega ali onega junaka spravilo iz tira in ga odvrglo na rob. V tem smislu je več kot točna ugotovitev avtorja spremnega besedila, da so Frančičevi razosebljeni akterji vpeti v »ireverzibilni proces čustvenega razkrajanja - stanja, v katerem določena oseba izgublja občutje lastne dejanskosti ...« To potapljanje v izgubljenost prikazuje izredno natančno, že skoraj shematično, morda je ob tem lahko moteče le malce stereotipno prikazovanje okolja, v katerem se to dogaja - gre seveda za že velikokrat tudi v Frančičevih zgodbah opisano (post)tranzicijsko hlastanje po vsem mogočem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani