nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Moje branje naj bi bilo »zapovedujoče« ( »zapoveduje, kako je treba brati Platona«); sam nasprotno stalno poudarjam, da gre le za eno od možnih branj in da je ravno pluralnost možnih branj ključno za moje razumevanje velikega Atenca (prim. I, 30). mi podtika komične trditve (»Jaz, Platon, sem resnica«; » jemlje Platonovo filozofijo za večno filozofijo in vso pravo filozofijo«), ki jih nikjer nisem zapisal in so povsem nasprotne moji hermenevtični intenci, ter naravnost laže, da ne obravnavam tem, ki so v delu izčrpno tematizirane (grška homoerotičnost in Platonova kritika homoseksualnosti; prim. geslo »prijatelj«, II, 1146-1150). Prav presenetljiva so mesta, kjer je očitno, da kritik sploh ne razume osnovnega pomena zapisanega: tako govor o »banalni ontologiji« v dialogu »Teajtet« pač ni moja sodba o Platonovi ontologiji, ampak označuje dimenzijo ontologije, ki jo sam Platon reflektira in dramsko tematizira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani