nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Že povprečen poznavalec sodobnega japonskega filma se bo strinjal, da tradicija Ozuja, Muzoguchiija in ostalih velikanov ni ravno usidrana v zavesti novejših avtorjev. Japonski film zadnjih petnajstih let seveda premore številna umetniška imena v smislu »klasične« filmske govorice, vendar lep del svojega slovesa dolguje tako žanrskim režiserjem kot avtorjem, ki so izrazito nepredvidljivi, neobvladljivi in samosvoji.
Retrospektiva se je tovrstnim imenom povečini elegantno izognila, kljub temu pa je vredno izdvojiti Soga Ishiija in film Labirint sanj (1996), minimalistično psihološko srhljivko o ubijalcu avtobusnih sprevodnic, pa tudi zgodnja filma (letnika 1996) na Zahodu izredno razbobnanega in cenjenega Kiyoshija Kurosawe (z Akiro nista v nikakršnem sorodu), »mojstra« atmosferske grozljivke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani