nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ta pesniška drža - in v tem paradoksu tiči novost in za slovenski prostor izjemna poetična vrednost zbirke - je naključna posledica te skrajno premišljene dvodelne pesniške zgradbe, kjer ni bilo nič prepuščeno naključju.
V pesniških besedilih Žametnega indiga je namreč mreža izvirnih pesniških figur tako premišljeno prepletena z občimi mesti, na primer: /Sprehajam se po stari poljski poti, ki/ jo v hipu poseli telovadna jata šolarjev,/ in že prhutanje telovadnih copat/ odbrzi mimo senčne mlake/, da se zdi, kot da ni mesta za naključje, ki ima pri nastajanju sodobnih slovenskih pesniških besedil vse prepogosto preveč pomembno vlogo. Kajti naključja v pesniškem kontekstu ne kaže razumeti v smislu tiste kozmične razsežnosti, ki naj bi presegla kronološko vzročnost zahodnoevropskega mišljenja, pač pa ga je treba misliti kot nenehno težnjo h kaosu, za katerega se ve, da že od nekdaj ogroža ritem, red in obliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani