nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Slednjega uvaja cikel pesmi, ki z uvodnim verzom: /Ljudje, ki se želijo ljubiti z menoj - po branju/ nehote prikliče v spomin številna mesta iz prejšnjih pesniških zbirk T., zlasti tista iz Marcipana (1997), njenega prvenca, ki je zbudil pozornost med drugim tudi po vehementno v svet obrnjeni, namerno izpostavljeni samozavestni drži pesniškega jaza: /Sem epopeja paradiža/ ali /Sem božje želo/, ali najslovitejši verz iz zbirke, /Sem preživela tisti čudoviti knock out/in ves planetarij se je naselil ob mojem mezincu/, in podobno. V lirskem jazu Žametnega indiga se nadaljuje proces - začel se je že v zbirki Spregovori morje (1999) - ko se sprva še dokaj monološka naravnanost pesniškega jaza postopoma, vendar premišljeno in odločno preusmerja k drugemu in postaja zmeraj bolj dialoška: Edina želja:/ nežni spust v objem mreže drugega. Poleg tega se besedila pričujoče zbirke razlikujejo od besedil prejšnjih zbirk tudi po tem, da tu ne gre več za suvereno in samovoljno rekonstrukcijo
stvarnosti, ki je ena od značilnih potez Marcipana, niti za evokacijo kakršnegakoli poseganja po transcendenci, četudi fragmentarni, zaznavni v zbirki Spregovori morje, gre namreč bolj za dopuščanje stvari samih po sebi, takšnih, kot pač so.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani