nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Včasih je ustvarjanje kot naravno dihanje duše, kot samorojeni in neustavljivi val orgazma.
V okolju in času, ki ju zdaj živim, je dovolj, da izplavam iz drveče struje doživetij na zatišno obrežje samote, in že se mi zunanji tok spremeni v notranjega in ta spet privre na površje v žuborenju besed. Literatura - in kultura na sploh - je pozunanjena notranjost, je začasno raztopljena opna med dvema svetovoma - notranjim in zunanjim, tvojim in obče človeškim, je bivanje v enem, obenem ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani