nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Bližji ji je premišljeno suhoten stil, saj prisega režijski izraz na asketsko izmikanje kiču in beži od operetne hipertrofiranosti (ki jo racionalizirani pogled na gledališče tudi mirno pogreša).
Dramaturško () gre za montažo življenjskih postaj Piafove in njenih referenčnih šansonov (v pretežnem delu zapetih v francoščini) - Piafova ni odstrta v maniri kronološko pravilno razvrščenega nizanja dogodkov, ampak skozi disperzni, mozaični puzzle, kot v nekakšni predsmrtni mrzlici, ko logična zaporednost miselnega toka že kapitulira. je približek vizualne reminiscence Piafove, v tem predstava lovi biografsko ravnino: v asketski opravi (Jasna), pretežni del predstave bosa, z diskretnim izrazom telesa, kot bi notranjo silo tiščala zakrčeno v sebi, med petjem (na klavirju ji sekundira) skoraj negibna, z zadržano, ob trup zleknjeno govorico rok, kot se je spomnimo s posnetkov, predvsem pa z obrazno mimiko, ki se razteza v mučni smeh in načeloma zanika manični strah pred samoto,
čeprav daje čutiti, da so šle čezenj že armade.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani