nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pet vojakov zaradi tega obsodijo na smrt, jih pošljejo na čisto poljano med strelskimi jarki obeh vojsk, na nekakšno nikogaršnjo zemljo, in jih prepustijo zablodelim ali pa namernim izstrelkom, navzkrižnemu ognju ter kaosu bojišča. Eden od njih je zaročenec dekleta, ki še nekaj let po koncu vojne ne neha upati, da je njen izvoljenec vse skupaj preživel, njen šesti čut ji pravi tako, in neutrudno korak za korakom sestavlja mozaik informacij v zgodbo o pogrešanem. Epske sekvence boja in vojne se tu uspešno križajo z intimnimi trenutki zaročenke, hitropotezna montaža je v rimi z naspidirano naracijo pripovedovalca zgodbe, racionalna zvedavost ob detektivski dedukciji in dešifriranju preteklosti pa se lepo prilega neskončni potrpežljivosti Audrey Tautou, ki je tako iskrivo upodobila Amélie, zdaj pa le z redkim nasmeškom plete karakter, ki recimo zlahka preseže podobnega v podobi Kidman iz letošnjega Hladnega vrha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani