nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kdor nima rad, običajno poudari, da se v svojih scenarijih pretirano ukvarja s samorefleksijo, da ustvarja resda spretno zavite, a neživljenjske zgodbe (Biti Malkovich; Prilagajanje), ki jih njegovi »hišni« režiserji (po dva sta režirala Gondry in Spike Jonze), otroci videospotovske in oglaševalske šole, še dodatno estetizirajo. Tovrstni argumenti v primeru Večnega sonca ne zdržijo več; Gondry in sta našla perfektno alkimijo med nizkooktansko znanstveno fantastiko, trilerjem in ljubezensko dramo. Gre za Kaufmanovo klasično igro misli in spominov, cerebralen film, ki evocira tako Cono somraka kot Cronenbergov eXistenZ (1999) - v ta svet pademo v trenutku, ko se Joel med procesom brisanja spomina nenadoma odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti, zato jo prične tihotapiti v predele svojega spomina, kamor v resnici sploh ne spada - a tudi za vprašanje etike, iskreno humano sporočilo in zgodbo o minljivosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani