nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
me tudi, pa si ne upam, da bi vprašala mlado kritičarko, kaj misli o tem umotvoru, ki mu je celo botroval kot predsednik Prešernove knjige, ne da bi zastokal au. In ta ... koledarska zbirka je izšla verjetno v dokaj visoki nakladi, češ, naj ne presliši nihče, koliko genialcev kroži in je krožilo po naši mili domovini in kako bore malo genialk premore zemljica naša, najbrž, naj bo še tako mila in, ni primerno kotišče zanje, prej ko slej se bodo morale preseliti kam drugam, kjer za žensko pesniško populacijo ne vejejo tako strupene sape, ki že v kali zatrejo vsako njihovo ustvarjalno težnjo in poskus in jim kar sproti neusmiljeno pomorijo frfotavajoče muze in modrice, če bodo hotele kdaj prilesti na kakšno bolj ali manj zeleno vejo.
Punce, ne dajte se ... ustrahovat od te naše malodane arogantne in ad unisono piskajoče moškajnerbande, ki na vse pretege žinga »mi smo poeti, poeti, poeti, ve pa ne, to se že tisoč kilometrov daleč ve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani