nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zavedam se relativnosti tega, kar se za domače razmere prikazuje kot popolnoma enkratna zgodba, ki ne le da ne potrebuje, ampak tudi menda ne more imeti nobenega primerjalnega okvira. Z vključitvijo Slovenije v EU so se tovrstne iluzije o slovenski enkratnosti in izjemnosti razpršile, čeprav usedline tovrstnega dojemanja naroda seveda še vedno učinkujejo na kolektivno samozaznavanje.
Se vam ne zdi, da smo ob vstopu v EU nujno potrebovali nekaj enkratnega, izjemnega in da to še vedno iščemo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani