nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Mladi evropski gledališki ustvarjalci želijo s predstavo (ki naj bi nekoč gostovala tudi v Italiji, kjer bi jo, če nekoliko pošpekuliramo, moral videti tudi sam Berlusconi, ki bi svoj manipulatorski vrhunec nemara dosegel s prizanesljivim hahljanjem na njene nedvoumne provokacije) »izsiliti« stališče tudi pri gledalcih, želijo slišati njihovo mnenje, pri čemer so se v študijskem procesu zagotovo pripravili tudi na nepredvidljive reakcije; zgolj (navdušen) aplavz ob koncu je namreč samo gledališki, ne pa tudi socialno ali celo politično »ozaveščen« odziv ...
O tem in še o marsičem razmišlja in razpravlja nizozemsko-slovenska politična predstava, za razliko od benignih esejističnih dogodkov, kakršne bi si želela evropska (in potemtakem tudi slovenska) politično korektna, nekoliko desno navdahnjena duša, pa ponuja gledalcem, ki jih v skladu s svojim konceptom dejavno vključi v uprizoritev, tudi povsem konkretno (levičarsko) rešitev: glasovanje o uboju motečega ()junaka.
Kakšna je reakcija na to ponudbo značilno zadržanega slovenskega občinstva?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani