nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Na začetku eden od članov koreografsko-režiserskega tandema,, v modri halji hišnika provincialnega postsocialističnega gledališča med publiko razdeli pomečkane brošurice, v katerih so igralke posnete v različnih emocionalnih situacijah, ki jih nato med petdesetminutno predstavo prepoznavamo na odru. V predstavi se premočrtno sprehodimo skozi osem prizorov iz življenja konstruiranega ženskega lika Serduchke; od prvega, iluzornega, glamuroznega prizora, ki ga bogato kostumirani z ironično distanco izvedeta mlajši igralki, do vsakodnevnih rutiniranih situacij, ki nenehno spodletevajo, duhovito izpeljane sekvence, ko se prvima pridruži starejša kolegica in se nato skupno predajo prepovedani užitkarski kombinaciji cigaret in alkohola, pa do počasnega umiranja najstarejše igralke na koncu.
Igralke skozi predstavo lik dinamično stopnjujejo, tako da ta mestoma dobi razsežnosti popolne razbrzdanosti in povsem brezbrižnega, pišmeuhovskega razkroja ženske podobe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani