nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tradicija te prireditve je tako rekoč nesporna, včasih je mogoče dobiti občutek, da je knjižni sejem ob osmem februarju celo nekakšen rezervni praznik tukajšnje knjige, založništva, knjigotrštva, tiskarstva in drugih knjižnih servisov. Da je knjig in bralcev veliko in da je to dobro, pokaže že čisto kratek sprehod po marmorju Cankarjevega doma, da pa so s knjigo v podalpskih krajih tudi težave - nekaterim se zdijo večne in nepopravljive -, je tudi opazno, kljub nizu nagrad, ki jih podelijo vsako leto.
Že prvi sejem se je zdaj že davnega novembra 1972 malce katastrofično intonirano začel s simpozijem o usodi slovenske knjige, nadaljevanje je bilo marsikdaj prav mukotrpno, saj so se založniki zmeraj potrudili pred oči javnosti poleg vsega lepega postaviti tudi vsakršne reve in težave, ki da jih tarejo tudi in predvsem zaradi države, malo pa tudi zaradi bralcev, ki bi - ti, ti, poredneži - knjige brali, kupovali pa ravno ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani