nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Mojega prijatelja, velikega pesnika, so obtoževali nemorale, vsega mogočega, celo pred sodišče so ga gnali, a je njegova poezija polna temne lepote in jezikovne radosti, njegove otroške pesmi pa sploh kipijo od fantazije, humorja in vitalizma. Pesnico, ki včasih reče kakšno sarkastično na račun otrok, zlasti glasnih, ozkosrčneži zaradi tega surovo zmerjajo, pri tem pa še nisem videl večje radosti, kot jo njena besedila sprožajo v otroških dušah. To so teksti, polni razumevanja do marginalcev in vseh drugačnih, teksti domišljije in humorja, ironije in plemenitosti, teksti, iz katerih diha življenjska polnost v vseh svojih nasprotjih, v njih je kratko malo veselje z raznovrstnostjo življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani