nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Igralca in vsak posebej pripovedujeta svojo zgodbo o spodletelem dopustu v dvoje, kjer naj bi se človek imel »fajn«, kot pravi igralka, vendar lika namesto tega izkusita neusklajenost s partnerjevim ritmom in sebičnost užitka drugega, skratka namesto pričakovane dvojine osamljenost ednine.
Med pripovedovanjem svoje poletne zgodbe (igralkinega monologa in igralčevega dialoga z igralko) teče vzporedna gibalna pripoved obeh pripovedovalcev - igralcev in plesalcev, Sviderskega in, tako da igralca lika ne utelešata, ampak sta lika razpršena v vse štiri nastopajoče. Koreografija v odnosu do besedila, ki sta ga napisala igralca sama, ni ilustrativna, temveč paralelna; tako denimo gibalne sekvence, ki vsebujejo plieje, ki se izpeljujejo v krožno gibanje, kljub odločnosti načina govora na ravni giba izražajo dvom o razlogih za spodletel partnerski odnos.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani