nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Edino, kar zmoti njuno rutino, ki se očitno do zadnje podrobnosti enako odvija že zadnjih triintrideset let, je dejstvo, da sta tokrat s sabo povabili mladega dramatika, čigar igro sta prejšnji večer gledali v gledališču. Ta sprememba v rutini je neposredni povod za neskončno Materino logorejo, ki se zliva v dva glavna toka: v razkrivanje preteklosti, vzpona iz revščine preko poroke z osovraženim lastnikom livarne, in v nenavadno suvereno presojanje sodobnega gledališča in umetnosti nasploh. tako v usta Matere in Pisatelja polaga lastne misli o umetnosti, hkrati pa že navaja tudi morebitne pomisleke kritikov lastnih tekstov in z neizpodbitno logiko argumentira lastne postopke pri pisanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani