nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Najmanj moralno škodo (ta lahko postane tudi materialna, če bi se uresničile v članku omenjene tožbe, ne nujno proti knjižnicam, kot je v članku zapisano, pač pa proti državnim organom, ki knjižnice naravnost silijo v nelojalno konkurenco realnemu sektorju) pa si same prizadevajo omenjene državne institucije, ki niso zmogle poiskati skupnega jezika (in upoštevati vseh interesov) ne pri nastajanju zakonodaje, za katero so (so)odgovorne, ne pri njenem razlaganju in izvajanju. Nazadnje, dejansko, pa so prizadeti predvsem uporabniki splošnih knjižnic, ki so si »do včeraj« za v povprečju dokaj sprejemljivo ceno/»obrabnino« (članek Koširja pod gornjim naslovom navaja 150 SIT na enoto, pogosto za več dni, vse do 1 tedna, op. pisca) lahko izposodili najnovejša av dela, in to najpogosteje tista, ki jih komercialne videoizposojevalnice praviloma manj izposojajo (slovenska, evropska, klasična svetovna dela, otroški razvedrilni in izobraževalni programi).
Zelo pomembno vprašanje
nelojalne konkurence, ki ga odpira članek, se do skrajnosti zaostri v trenutku, ko knjižnice nehajo zaračunavati »obrabnino«, in to predvsem tiste, ki bolj kot zgoraj omenjene kategorije »kvalitetnejših« av del ponujajo svojim uporabnikom povsem komercialna dela, od katerih pretežno živijo videoizposojevalnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani