nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Utrujenost po skoraj dvanajsturnem poletu me je minila že po nekaj korakih na osrednjem letališču v južnokorejskem Seulu. Nizkorasla carinska uslužbenka s tradicionalnim nasmehom, kratko pristriženimi lasmi in kot oglje črnimi očmi je v rokah nervozno vrtela moj potni list in več kot očitno dajala videz, da ne ve, kaj je Slovenija oziroma kje je Slovenija in sploh, ali državljan te države za vstop v Južno Korejo potrebuje vizum ali ne.
Po carinskem posvetu s kolegom, ki je v istem trenutku nezaupljivo vrtel po rokah potno listino, slovenskega predstavnika na svetovni konferenci skladateljev, avtorjev in založnikov, se je na ustnicah uniformiranega dekliča izrisal prešerni nasmeh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani