nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
V mariborski postavitvi Trnuljčice je glavna novost okvirna pripoved, v katero umesti koreograf Dinko baletno pravljico kot nekakšen blodni sen: z in Princem (Dekletom in Fantom iz sodobnosti) se seznanimo v nekem gozdnem gaju, kjer med nevihto nenadoma izgine, Princu pa se odvrti v glavi ves »balet«, preden se na koncu spet prebudi v »pravljico vsakdana«, kjer - ves presrečen - na klopi poleg sebe zagleda svojo izbranko. Skratka: uprizori paradoksni baletni rebus, v katerem nam pove, da se v pravljici tudi slabe reči dobro končajo in da je pravljica tudi usoda nas, navadnih smrtnikov, vendar tega ne vemo, ker nam dvom ves čas vzbujajo pravljice, za katere je značilno, da se dobro končajo. Medtem pa, ko dvomimo o rečeh, za katere vemo, da se bodo dobro iztekle, ker so pravljice in je to njihova značilnost, imamo na svoji strani »ljubezen, ki premaga vse ovire«, kot pravi, zato se nam med vsemi dvomi ni treba ničesar bati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani