nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Gledalci, ki ostajajo zvesti takemu gledališču (navkljub ali prav zaradi) vrhunske umetniške ambicioznosti in zahtevnosti njegovega repertoarja, in še posebej novi med njimi, ki ta krog pomembno širijo, so najboljša opora nujnega (samo)zaupanja vsakega umetniškega vodstva in ustvarjalcev v visoko profesionalno ambicioznost in zahtevnost delovanja, iz katerega se naposled lahko porodijo tudi taki uprizoritveni presežki, kot sta, denimo, Korunovi odrski priredbi in postavitvi romanov Dostojevskega Idiot in Bratje Karamazovi, ali zadnja velika nagrajenka Borštnikovega srečanja, Jovanovićeva postavitev Pinterjeve dramatizacije Proustovega romana Iskanje izgubljenega časa. Če si je predstave vseh slovenskih poklicnih gledališč in skupin (dramskih, opernih, baletnih, plesnih in lutkovnih) v sezoni 2002/3 ogledalo več kot 952 tisoč gledalcev, in dosega ljubljanska Drama na tako izmerjenem najširšem gledališkem »tržišču« 9,5 odstoten delež, to zagotovo ni podatek, ki bi se ga smeli sramovati
v tej ustanovi, a tudi ne v slovenskem količinsko zavidljivo bogatem ter kakovostno razvejenem in raznovrstnem gledališkem vsakdanjiku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani