nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Če na hitro primerjamo le podatke zadnjih petih »obdelanih« sezon, je bil obisk najnižji v sezoni 2000/1, ko so našteli nekaj več kot 70 tisoč obiskovalcev, a je presegel rekordnih 90 tisoč v sezoni 2002/3 (porast od »najnižje« sezone je za dobrih 28 odstotkov, od prejšnje sezone pa za še vedno močno opaznih skoraj 18 odstotkov). Gledalci, ki ostajajo zvesti takemu gledališču (navkljub ali prav zaradi) vrhunske umetniške ambicioznosti in zahtevnosti njegovega repertoarja, in še posebej novi med njimi, ki ta krog pomembno širijo, so najboljša opora nujnega (samo)zaupanja vsakega umetniškega vodstva in ustvarjalcev v visoko profesionalno ambicioznost in zahtevnost delovanja, iz katerega se naposled lahko porodijo tudi taki uprizoritveni presežki, kot sta, denimo, Korunovi odrski priredbi in postavitvi romanov Dostojevskega Idiot in Bratje Karamazovi, ali zadnja velika nagrajenka Borštnikovega srečanja, Jovanovićeva postavitev Pinterjeve dramatizacije
Proustovega romana Iskanje izgubljenega časa. Če si je predstave vseh slovenskih poklicnih gledališč in skupin (dramskih, opernih, baletnih, plesnih in lutkovnih) v sezoni 2002/3 ogledalo več kot 952 tisoč gledalcev, in dosega ljubljanska Drama na tako izmerjenem najširšem gledališkem »tržišču« 9,5 odstoten delež, to zagotovo ni podatek, ki bi se ga smeli sramovati v tej ustanovi, a tudi ne v slovenskem količinsko zavidljivo bogatem ter kakovostno razvejenem in raznovrstnem gledališkem vsakdanjiku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani