nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pisatelj, sicer dobro preskušeni avtor besedil tako pripovednih kot dramatskih zvrsti, je zgodbo oblikoval na zelo razvejan način: s prepletanjem različnih tokov akcijskih premikov (prikrivanje, zavajanje in zalezovanje, filmsko divja vožnja z avtomobilom, fizični spopadi), ostrih medosebnih spopadov in posebej vsebinsko in jezikovno izstopajoče oblikovanih tokov intimnega doživljanja glavnega junaka, argentinskega, njegovih spominov in kritičnega ocenjevanja domačinov, ki so razen ženskih likov skoraj vsi po vrsti negativci (pohlepneži, oblastneži, ljubosumneži, suroveži in morilci).
Za dober zaplet kriminalke sta potrebni tako dejavna slaba kot dobra posadka akterjev in pri tem je imel pisatelj dobro izbiro: ne bi mogel najti bolj »čudno nežnega silaka« kot je glavni junak zgodbe, potomec razlaščenega tovarnarja in posestnika, lastnika bogataške vile, ki so ga kot otroka sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja poslali k dedu v Argentino in je zdaj biolog, raziskovalec
življenja morskih sesalcev, profesor in filmar, povrhu pa še visokorasel, lep in šarmanten moški. In ta junak je sam proti vsem!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani