nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Semenj ničevosti (Vanity Fair), ne vem katera filmska priredba popularnega Thackerayjevega romana, je kvečjemu deformacija (in ne adaptacija) literarnega izvirnika, dolgovezna, brezzoba in fragmentirana kostumska drama, ki mamutski, 700-stranski roman - v katerem je pisatelj detajlno opisal razvade dvigajočega se trgovskega razreda, vojske, vzvišene aristokracije in »lovcev na zlato«, kakršna je Becky (Reese Witherspoon) - zreducira na všečno pripoved o dvigih in padcih bolestno ambiciozne guvernante, ki jo Nairova po vseh njenih manipulacijah in spletkah povrh vsega prikaže kot žrtev. Morda pa je režiserka zgolj iskala način, kako v sklepni fazi dogajanje iz sivega Londona še enkrat prestaviti v barviti svet indijske eksotike?
Nairova je »roman brez junaka«, kakor ga je podnaslovil romanopisec, predelala v »film z junakinjo«, kar je razumljiv poseg; mainstreamovski film pač potrebuje osrednjega junaka oziroma junakinjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani