nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Nair nikoli - ne glede na to, kje in za koga snema filme - ne pozabi poudariti svojih indijskih korenin, kar je povsem legitimno početje »razseljene umetnice«, ki v ameriškem mainstream filmu počne podobno, kar je pred leti v okviru evropskega mainstream filma počel Kusturica; naivnim zahodnjakom prodaja navidez avtohtono etnografsko podobo oddaljene in eksotične dežele, privlačno zapakirane podobice nekega drugega sveta. Nikoli pa si nisem mislil, da bom v filmski »ekranizaciji« romana Makepeacea Thackerayja, zgodbi o ambiciozni služkinji v Angliji na začetku 19. stoletja, doživel plesno sekvenco v stilu bollywoodskega filma.
Semenj ničevosti (Vanity Fair), ne vem katera filmska priredba popularnega Thackerayjevega romana, je kvečjemu deformacija (in ne adaptacija) literarnega izvirnika, dolgovezna, brezzoba in fragmentirana kostumska drama, ki mamutski, 700-stranski roman - v katerem je pisatelj detajlno opisal razvade dvigajočega se trgovskega razreda,
vojske, vzvišene aristokracije in »lovcev na zlato«, kakršna je Becky (Reese Witherspoon) - zreducira na všečno pripoved o dvigih in padcih bolestno ambiciozne guvernante, ki jo Nairova po vseh njenih manipulacijah in spletkah povrh vsega prikaže kot žrtev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani