nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Igralcem je uspelo tisto, kar je glavna značilnost junakov Dostojevskega: prikazati na trenutek skoraj do bolesti prignan preplet nasprotujočih si čustev in duševnih stanj. V vsakem se tako poleg osnovnih potez kažejo razpoke, v katerih zlahka ugledamo njihovo nasprotje, kar povzroči, da se nenehno zavedamo večplastnosti in neulovljivosti resnice. Tako lahko žal samo omenim Bana kot le na zunaj burkaško odvratnega starega Karamazova; kot od strasti prekipevajočega in preiskrenega; Samoborja kot od svetovnonazorskega iskateljstva do konca razžrtega; kot od ljubezni do človeka prežarjenega; Natašo kot do brezumja ponosno Ivanovno, kot nevarno in nepredvidljivo Grušenjko, Škofa kot čudovito naravno blagega in hkrati stvarnega starca Zosimo ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani