nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Za svoje okolje je vedno čudaški: ne priznavajo ga niti kot arijca (zaradi poroke s sudetsko Nemko ga prezirajo, pa komaj prenašajo) niti kot očeta in moža niti kot sodelavca odporniškega gibanja, nazadnje niti ne kot čisto zaresnega milijonarja sredi komunističnega raja. Vendar ne postane zagrenjen, ne maščuje se - njegova osamljenost se izteče v dejansko samoto, ta pa mu omogoči, da se reši hrepenenja po priznanju in premoženju in se sredi ruševin povojne Evrope dokoplje do preproste življenjske filozofije, da je treba za lepoto in svobodo plačati s samoto in grenkobo. Da je, skratka, modrost v srcih ponižnih, vse ostalo pa je brez pomena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani