nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Izvajalci se med improvizacijami od izhodiščnih tem oddaljijo, včasih pa se k njim vrnejo, kar daje uprizoritvi občutek dramaturške urejenosti. Sicer je Moja kitara zaporedje improviziranih epizod, ki - bolj ali manj posrečeno - potekajo kot dialoški prizori, uprizarjajoči zdaj (stereo)tipične situacije, zdaj pa tudi dogodke, v katerih izvajalci poiščejo globlje motive za svoje ravnanje. Najbolj dragoceni trenutki v tej (ne predolgi) predstavi so nemara tisti, v katerih pride do izraza izvirna domišljija nastopajočega, ki ga definira kot absolutnega ustvarjalca trenutka, pa tudi oni, v katerih se »čudežno« ujamejo dejanja večine ali kar vseh nastopajočih v duhovite množične prizore, najpogosteje podložene z glasbeno spremljavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani