nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Stranske učinke je mogoče gledati - in soditi - na dva načina: kot klasičen Mannov urbani triler, prepojen s profesionalnim mačizmom, arhetipskimi junaki in občutkom nadčasnosti (kot v Vročici), ki izhaja iz razmerja med protagonisti in prostorom, v katerem se gibljejo (Stranski učinki v tem smislu prepričljivo delujejo na dveh na prvi pogled nezdružljivih ravneh: kot intimna, »kammerspiel« drama med Maxom in v notranjosti avtomobila, ter kot širokopotezni velemestni akcijski triler), ali kot običajen (žanrski) film, kjer od razvoja dogodkov in reakcij junakov zahtevamo določeno logiko. V primeru slednjega so Stranski učinki mestoma banalni, pretirani, celo melodramatični - a le do trenutka, ko (upravičeno) pomislimo, kako je »ponesrečena logistika« v Mannovem svetu povsem upravičena, malodane imperativna. V vsakem drugem trilerju bi bilo denimo Vincentovo vztrajanje pri istem taksistu in razbitem avtu, ki vzbuja pozornost policije, nelogično in moteče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani