nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Situacije, skozi katere nas avtorica v svojem »evangeliju po« vodi, so na poseben način lirične in drastične hkrati, v njih se prav tako v istem hipu zrcali človekovo telo kot tudi njegova vpetost v vesolje, skozi človeško zenico se, če uporabimo metaforo iz performansa, spustimo v samo neskončno kozmično globino. Ključni pulz v performansu nemara utripa v avtentični napetosti med osamljenostjo in bližino, njegova najočitnejša snov je biblična, pri čemer pa novozavezne »junake« paradoksno uprizarja v nekakšnem starozaveznem duhu, in če je avtorica po eni strani globoko identificirana z njimi, je po drugi strani kritična do njihove zlorabe s strani »cerkvene drhali«.
»religioznost« je na neki način zajčevska, avtodestruktivistična, a nikdar brez hrepenenja, ki pa ga iz metafizičnih »višav« lahko mirno prizemljimo in zapišemo, da je škoda, da iz njenih literarnih besed, samih zase začudujoče artikuliranih, ne bo nastal film, ki bi jih do kraja izpolnil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani