nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Na ta način je pred nami ekspresivna in paradigmatična pripoved o stvarjenju/kataklizmi, ki se razpenja od mitoloških izvorov tako človekove eksistence kot njegovega civilizacijskega okvira do futurističnih oz. utopičnih (morda pa bliže, kot se zdi) projekcij obojega. Situacije, skozi katere nas avtorica v svojem »evangeliju po« vodi, so na poseben način lirične in drastične hkrati, v njih se prav tako v istem hipu zrcali človekovo telo kot tudi njegova vpetost v vesolje, skozi človeško zenico se, če uporabimo metaforo iz performansa, spustimo v samo neskončno kozmično globino. Ključni pulz v performansu nemara utripa v avtentični napetosti med osamljenostjo in bližino, njegova najočitnejša snov je biblična, pri čemer pa novozavezne »junake« paradoksno uprizarja v nekakšnem starozaveznem duhu, in če je avtorica po eni strani globoko identificirana z njimi, je po drugi strani kritična do njihove zlorabe s strani »cerkvene drhali«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani