nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Če filozofijo uvaja v svet vpitje njenih nasprotnikov, kot je svojčas zapisal, potem je bil Derrida filozof, ki mu nikoli ni manjkalo ne nasprotnikov ne privržencev; nikogar ni pustil indiferentnega in nihče ga ni mogel preprosto obiti. Entuziastični navdušenci in zagrizeni sovražniki niso štedili besed, a naj si o njem mislimo eno in drugo, je treba zapisati jasno in brez vsakega ovinkarjenja: umrl je eden največjih filozofov dvajsetega stoletja, tvorec ene najpomembnejših šol mišljenja, ki se je razprostrla po vseh kontinentih, preplavila številne univerze in inspirirala mnoge znanstvene discipline; tvorec opusa, ki je - tako kot svojčas filozofija v svoji žlahtni tradiciji - suvereno iz filozofije posegel na množico drugih območij, od literarne kritike, slikarstva in arhitekture do teorije prava, politične teorije in družbenih gibanj, celo do naravoslovja; eden zadnjih evropskih intelektualcev določene generacije in določene drže, čigar beseda je imela univerzalni domet in je
imela zmožnost, da je pustila sled, če naj uporabim še eno njegovih ključnih besed. Z Derridajevo smrtjo je konec nekega sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani