nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kljub nemožnosti prave besede je treba vendarle reči besedo, umrlemu izkazati spoštovanje, javno pripoznati dolg, ki ga imamo do njega, in tako ali drugače vzeti nase tisto, k čemur nas njegovo delo zavezuje.
Beseda, ki je nemogoča, nujno neprimerna, a vendar nujno potrebna in smo k njej zavezani: to je derridajevska situacija par excellence, govorna situacija, kakršno je tolikokrat analiziral, etična situacija, h kateri nas vodi njegova filozofija. Situacija, ki je nemara še posebej zaostrena ob smrti, v nekrologu - kot po fatalnem naključju (neprimerna beseda, a ne najdem boljše) je poslednja Derridajeva knjiga, ki je izšla v francoščini, prav zbirka njegovih nekrologov, zbirka, ki je ni izdal sam, zbrali so jo drugi, zbirka besed, ki jih je skozi dve desetletji moral izreči ob smrti svojih prijateljev, ljudi, ki jim je bil tako ali drugače zavezan, od Barthesa in de preko Althusserja, Deleuza in Lévinasa do Lyotarda in nazadnje lani Blanchota, poleg peščice drugih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani