nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Avtor svoje zgradbe navadno ujame med puste sive površine pred njimi in med naravno sivo ali v njegovem laboratoriju potemnjeno in zmehčano svinčeno nebo nad njimi ter jih tako poudari. Večinoma se odloča za centralne kompozicije, s katerimi še podčrta težko statičnost stavb, težo njihovega obstoja, ki je za vedno izgubil prvotni smisel in od katerega je ostala le še lupina obstoja, pohabljena ostalina za vedno preminulega.
Splošno razpoloženje dopolnjujejo zgovorni detajli: z notranje strani zazidana okna, zaprašene zavese pisarniških prostorov, pozabljen material, trava, ki raste iz žlebov, zverižene pločevinaste strehe, razdrapane fasade, steklene površine - umazana očesa zgradb, ki pa ne vidijo več ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani